Zeleni poklici


OKOLJEVARSTVENI TEHNIK – poklic prihodnosti


Podeželje je prostor, v katerem potekajo številne aktivnosti človeka, ki so tesno povezane z naravo. Zelena barva, ki prevladuje v naravnem okolju, je sinonim za tako imenovane »zelene poklice«, s katerimi označujemo perspektivne poklice za delo v naravi, na področju sonaravnega in ekološkega kmetovanja, varovanja okolja in naravnih virov, na področju rabe obnovljivih virov energije ter zelenega turizma.

»Zeleni poklici« postajajo poklici naše prihodnosti, saj so vse bolj aktualni tako z vidika ozaveščanja kot tudi s poslovnega vidika. Ti poklici poleg osnovnega motiva varovanja in ohranjanja okolja spodbujajo tudi zavest družbene odgovornosti.

Na Biotehniški šoli Šolskega centra Ptuj že osem let izobražujemo poleg ostalih programov tudi okoljevarstvene tehnike.

Bivšega in sedanje dijake v programu OKOLJEVARSTVENI TEHNIK smo vprašali, kakšne so značilnosti izbranega poklicnega področja in kakšne izkušnje sta pridobila v času izobraževanja.

Sebastjan Emersic

Sebastjan Emeršič: »Po zaključeni maturi v programu okoljevarstveni tehnik na Biotehniški šoli Ptuj nadaljujem študij na VSŠ programu Varstvo okolja in komunala, v katerem nadgrajujem tehniško poklicno znanje z znanjem inženirske stroke o varovanju okolja.

Na Biotehniški šoli Ptuj sem poleg teoretičnih znanj pridobil tudi praktična znanja. V okviru programa Erasmus sem del prakse opravljal v nemškem mestu Freiburg, kjer smo v podjetju Solum na terenu odvzemali vzorce zemlje za ugotavljanje kemijske sestave tal za namene pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj. Podobno prakso sem opravljal tudi v laboratoriju na KGZ Ptuj, kjer smo odvzete vzorce tal analizirali. Rezultati služijo kmetovalcem za izdelavo načrtov gnojenja kmetijskih površin. Izobraževanje in delo na področju varovanja okolja me zelo veseli, saj je usmerjeno v raziskovanje in zmanjševanju človekovih vplivov na okolje.«

Karin Šimenko

Karin Šimenko, dijakinja 4. letnika programa okoljevarstveni tehnik: »Obiskujem 4. letnik Biotehniške šole Ptuj, program okoljevarstveni tehnik, v katerem pridobivamo veliko znanja o okoljevarstvenih tehnologijah, varovanju okolja, izvajamo številne laboratorijske vaje in spoznavamo zakonodajo okoljevarstva.

Ker me to področje zanima, sem se odločila, da bom PUD (praktično usposabljanje pri delodajalcu) opravljala v laboratoriju, in sicer v podjetju Ikema, d. o. o. v Lovrencu na Dravskem polju. Tam sem se seznanila z merjenjem kakovosti zemlje in odpadnih vod iz različnih podjetij, nekajkrat pa sem sodelovala tudi pri terenskem delu, kjer sem lahko te vzorce tudi vzorčila. Izvajali smo še monitoring delovanja različnih čistilnih naprav, imela pa sem tudi priložnost praktično spoznati različne faze in metode čiščenja vode.

To delo sem opravljala z veseljem, saj spodbujam trajnostni razvoj in se zavedam, da bomo le z odgovornim ravnanjem ohranili okolje, primerno za življenje še naslednjih generacij. Šolanje bom zato nadaljevala na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu, kjer bom podrobneje spoznala predvsem različne materiale in negativne vplive človeka na okolje, kar mi bo pomagalo, da uresničim svojo željo in se kasneje zaposlim v laboratoriju.«

Okoljevarstveni tehniki: Karin, Dominika in Mihael na Eko kvizu

Mihael Korez (na sliki desno), dijak 2. letnika programa okoljevarstveni tehnik: »Skrb za varovanje okolja, tal, zraka in vode postaja s sodobnim načinom življenja vse bolj potrebna. Okoljevarstvo je področje, ki postavlja na prvo mesto ohranjanje narave. Narava mi zelo veliko pomeni, zato si želim na svojem poklicnem področju prispevati k varovanju narave in zdravega življenjskega okolja. Nisem edini, ki se zaveda, da naravo danes žal bolj uničujemo, kot jo varujemo, zato sem se tudi odločil za izobraževanje v tem srednješolskem programu in želim s svojim delom prispevati k izboljšanju stanja na tem področju.

V mesecu februarju smo dijaki Biotehniške šole Ptuj sodelovali na 15. državnem tekmovanju v ekoznanju za srednje šole Ekokviz v Naklem pri Kranju. Udeležili smo se ga trije okoljevarstveni tehniki, prvouvrščeni na šolskem tekmovanju, poleg mene še Dominika Novak (na sliki v sredini) in Karin Šimenko (na sliki levo). Sam sem dosegel 3. mesto v kategoriji srednješolskih strokovnih programov.«

Če povzamemo odgovore dijakov in študenta, se za ta program odločajo tisti, ki jih zanima narava in jim ni vseeno za onesnaževanje zraka, vode in prsti ter zmanjševanje števila organizmov na našem planetu. V času izobraževanja dijaki največ znanja pridobijo na praktičnem usposabljanju v podjetjih, s projektnim delom in z vajami v laboratoriju ter na terenu. Nadzor kvalitete prostora, tal, učinkovito gospodarjenje z odpadki, skrb za pitno vodo in za čisti zrak je samo nekaj najpomembnejših področij okoljevarstva.

Okoljevarstveni tehniki se lahko po končani srednji šoli zaposlijo, večinoma pa nadaljujejo študij na visokih strokovnih in višjih strokovnih šolah s področja okoljevarstva, kmetijstva in naravovarstva v Mariboru, Velenju, Slovenj Gradcu ter Ljubljani.

 

 
p1010818
   
o3

Vzorčenje vode v potoku Studenčnica (park Turnišče)

 

Opravljanje analize vode  pri praktičnem pouku

                                              





»Onesnaženost in poplavnost rek v Sloveniji – preventiva in sanacija«


strokovno srečanje in okrogla miza,

Skupnost okoljevarstvenih šol Slovenije, januar 2018


udeleenci_okrogle_mize_onesnaenost_in_popl._rek_januar_2018-1V začetku leta smo se dijaki Biotehniške šole Šolskega centra Ptuj Kaja Grofelnik, Monika Fuks, Nik Štebih, Lorena Rugani in Špela Perko iz programa okoljevarstveni tehnik v spremstvu g. ravnatelja Marjana Horvata in učiteljic strokovno teoretičnih predmetov s področja okoljevarstva udeležili strokovnega srečanja in okrogle mize na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor.

Tema letošnjega srečanja je bila »Onesnaženost in poplavnost rek v Sloveniji«. Organizatorica strokovnega srečanja je bila Skupnost okoljevarstvenih šol Slovenije.

Na okrogli mizi so sodelovali znani predavatelji iz različnih ustanov: moderator Jože Volfand, glavni urednik Zelene Slovenije; Tomaž Prohinar, direktor Direkcije RS za vode; dr. Tajan Trobec, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; Stojan Habjanič, podjetje Biogradnja in Roman Kramer, VO-KA Celje.

Uvodoma je dr. Tajan Trobec iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo, predstavil zelo zanimivo predavanje o onesnaženosti in poplavnosti rek v Sloveniji.


Predstavljamo nekaj zanimivejših povzetkov s tega predavanja:

  • Izvedeli smo, da kar 1/5 prebivalcev Slovenije živi na poplavnih območjih, kar predstavlja 15 % slovenskega ozemlja. Strokovnjaki delijo poplave na nižinske, kraške, hudourniške in mestne. Najnevarnejše so hudourniške poplave, ki so v Sloveniji tudi najpogostejše. Poplave zasedajo tretje mesto med naravnimi nesrečami v Sloveniji (na prvem mestu je suša, na drugem pa toča).

  • Od leta 1980 naprej se število hudourniških poplav v Sloveniji povečuje, najverjetneje zaradi podnebnih sprememb.

  • Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2017 izdelalo Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki na prva tri mesta preventivnih ukrepov pred poplavami postavlja gradbene ukrepe in njihovo financiranje.

  • Po vstopu v EU smo se v Sloveniji zavezali, da bodo do leta 2015 naši vodotoki v dobrem kemijskem stanju. Danes imamo po evropski zakonodaji le še dva razreda: slabo kemijsko stanje in dobro kemijsko stanje.

  • V 90 letih je bilo v Sloveniji 40 % vodotokov v razredu s slabim kemijskim stanjem, danes je v slabem kemijskem stanju še okrog 20 %.

  • Kemijsko stanje predstavlja obremenjenost površinskih voda glede na vsebnost prednostnih in prednostno nevarnih snovi. Med te snovi spadajo npr. atrazin, benzen, kadmij, živo srebro, ogljikov tetraklorid, itd. Skupno šteje seznam 33 snovi, za katere so določeni okoljski standardi kakovosti (http://kazalci.arso.gov.si/).

  • Ekološko stanje je izraz kakovosti strukture in delovanja vodnih ekosistemov, povezanih s površinskimi vodami. Ocenjevanje poteka na osnovi bioloških elementov kakovosti, splošnih fizikalno-kemijskih elementov in hidromorfoloških elementov, ki podpirajo biološke elemente kakovosti ter posebnih onesnaževal, ki se odvajajo v vodno okolje (http://kazalci.arso.gov.si/).

  • Ekološko stanje naših voda je nekoliko slabše, le še 10 % vodotokov je v zelo dobrem ekološkem stanju.

Rdeča nit pogovora sodelujočih je bilo vprašanje »Ali se določeni sektorji v Sloveniji med seboj dovolj pogovarjajo o ohranitvi vodnih virov?«

Dr. Tajan Trobec je izpostavil tudi problematiko bolj onesnaženih območij oz. rek v Sloveniji; te reke oz. območja so: Kamniška Bistrica, Savinja v Celju (industrija), Dravsko polje (kmetijstvo) in reka Ljubljanica v spodnjem toku.

Predvsem bi nas moralo zanimati, kaj je v naših vodotokih v sušnih obdobjih takrat, ko je v rekah malo vode. V slovenskih podzemnih vodah je prisotnih še vedno tudi veliko nitratov.

Zanimive so bile predstavitve ponovne uporabe mokrišč, s pomočjo katerih bi lahko hudourniško vodo zadržali v Sloveniji. Mokrišča smo v 70 letih ravno nasprotno izsuševali.

Ob zaključku razprave je bilo poudarjeno, da bi na vseh nivojih bilo potrebno uvesti tako imenovano sonaravno ravnanje z vodo oz. celovito ravnanje z vodami.

K temu lahko prispeva tudi vsak posameznik z vsakodnevno zmanjšano porabo pitne vode.


Kaja Grofelnik, Monika Fuks, Nik Štebih, dijaki 3. letnika programa okoljevarstveni tehnik


 

predavatelji_na_okrogli_mizi-_onesnaenost_in_poplavnost_rek._januar_2018
  udelezenciokroglamiza
Predavatelji na strokovnem srečanju z naslovom
»Onesnaženost in poplavnost rek v Sloveniji«
  Dijaki, profesorici in ravnatelj Biotehniške šole Ptuj smo se udeležili strokovnega srečanja
 


udeleenci_bt_ptuj_na_okrogli_mizi_onesnaenost_in_popl._rek_januar_2018
   
 Udeleženci Biotehniške šole Ptuj na strokovnem srečanju in okrogli mizi