Skip to content
Nahajaš se:
Avstrija Natisni E-pošta

Poklicno usposabljanje v Avstriji, junij 2019

                               
   Utrinki v sliki

predstavitev1

vsi2

 Na sliki z leve: gospodarica kmetije ga. Marinka, dijaki: Sašo, Lea, Anja, Žan in naš šofer Ivan

V ponedeljek, 3. 6. 2019, smo se štirje dijaki Biotehniške šole Ptuj odpravili v sosednjo državo Avstrijo. Tam smo preživeli slaba dva tedna, ki sta minila veliko prehitro. Sama sem bivala na ekološki kmetiji, ki leži na nadmorski višini 980 m. Ukvarjajo se z več  kmetijskimi panogami. Imajo 16 glav živine, 22 ha gozdnih površin, 12 ha strmih travnikov, ukvarjajo pa se tudi s čebelarstvom. Moje delo je bilo zelo raznoliko. Vsak dan sem vstala ob šestih zjutraj in še pred zoro zalila vse vrtove. Sledil je zajtrk, nato pa različna opravila okoli hiše. Skozi teh 10 dni sem kosila travo, sadila rože, pomagala pri postavitvi visokih gred, okopala  vrt, očistila hlev, pospravila seno na šupi, pomagala pri peki  torte oziroma dekoraciji le-te; likala sem srajce, večkrat posesala hišo, vsak dan pomivala posodo, naredila melisin sok, jabolčni kompot, jabolčni zavitek, pa še ogromno drugih gospodinjskih opravil. Najbolj me je presenetilo, da so me tako toplo sprejeli v svoj dom in mi zaupali. Za vikend sem bila sama doma; moja mentorica Marinka z možem in štirimi otroki se je odpravila na nečakinjino poroko. V soboto sem šla k maši, ki je bila posebno doživetje. Ker sem ves vikend na razpolago imela Marinkin avto, smo se z Anjo, Sašem in Žanom odpravili na svoj izlet. Prevozili smo nekaj kilometrov po avstrijskem Koroškem in  dobili kazen za napačno parkiranje. V naslednjih dneh počitka ni bilo veliko, vendar sem se imela zelo lepo.  Doživela sem veliko novega in pridobila ogromno novih izkušenj. Videla sem, kako delajo drugje po svetu in zato sem hvaležna šoli, da nam je to omogočila. Izkoristila sem tudi možnost praktičnega usposabljanja na Portugalskem, zato menim, da so te izmenjave koristne in zelo dobrodošle.

  Lea Žunkovič, 3. aK

 zan4


N
a sliki z leve: koordinatorica KIS-a  ga. Maja, dijakinja Anja, gospodar kmetije g. Franz. dijak Žan in naš šofer Ivan
 

Praktično usposabljanje sem opravljal na ekološki kmetiji Bumgartner, ki leži v kraju Šentjakob v Rožu, kjer sta gospodar Franz in gospodarica Magdi. Domače ime kmetije je kmetija pri Ibouniku. Kmetija se ukvarja z rejo goveda, ki ga je okrog 50, rejo svinj-teh je 30 ter kokoši nesnic za prodajo jajc-teh je  250. Kmetija obdeluje 75 hektarjev, od tega je 20 hektarjev njiv, 15 hektarjev gozda,  ostalo so travniki in pašniki. Doma imajo tudi svojo klavnico, zato govedo in svinje zakoljejo ter predelajo v mesne izdelke; to so salame, suhe klobase, slanina, zaseka, velikonočne šunke. Vse izdelke prodajo doma v domači trgovini, saj s tem dodajo vrednost izdelka. Zraven mesnih izdelkov prodajajo še jajca, solato, bifeje, kruhke, darilne košare. Moje delo na praksi je bilo krmljenje vseh živali na kmetiji zjutraj in zvečer, čez dan pa sem večino časa preživel na traktorju, saj sem veliko delal z mehanizacijo-od obračanja sena, košnje, vožnje bal, razvoz gnojevke in gnoja, priprava mehanizacije. Člani družine so me lepo sprejeli, zelo skrbeli zame in me vzeli  za svojega člana. Veliko so mi  zaupali, kar mi seveda veliko pomeni. Je nova izkušnja v življenju, saj smo navezali stike, ki jih bomo še naprej  ohranili.

To izmenjavo bi priporočil vsakemu, ki ga zanimajo tuje države, spoznavanje novih ljudi, izmenjava informacij med kmetovalci, saj smo enake stroke in še mnogo drugega.

Žan Zagoršek, 3. aK


 anja4











Na sliki z leve: koordinatorica ga. Simona, dijak Sašo, gospodarica kmetije, dijakinja Anja, gospodar na kmetiji g. Franc, dijak Žan

 

Praktično usposabljanje z delom sem upravljala na ekološki  kmetiji Janežič, ki leži v Lešah pri Šentjakobu v Rožu. Ta kmetija se  ukvarja  z rejo krav  dojilj, poljedelstvom, neposredno prodajo od doma in z gozdarstvom. Doma pridelano žito uporabljajo za peko kruha. Poleg žita  pridelujejo tudi  lan in riček, iz katerega stiskajo jedilno olje. Najpomembnejši dogodek na tej kmetiji je žetev saj le ta predstavlja za kmetijo pravi praznik. Obdelujejo  kar 80 hektarjev  zemlje, od tega je 30 hektarjev  gozda. Na kmetiji imajo samopostrežno trgovino,  v kateri prodajajo domače izdelke, to so: sveža jajca, ajdova, pirina, ržena in pšenična moka ter laneno in ričkovo jedilno olje. Na praksi sem pobirala jajca, jih čistila,  tehtala in jih razvrščala po teži v zelene plastične škatle; pakirala sem tudi moko, čistila skedenj, kosila travo in čistila hlev. Najlepša dogodka sta bila, ko  sem bila na piramidnem stolpu in v Italiji v mestu Tržič.

Moje mnenje o praksi je lepo, saj sem spoznala dosti zanimivih stvari in se tudi precej naučila.

Anja Berglez, 4. dK

 zan3

Na sliki z leve: hčerka gospodarja, gospodar na kmetiji g. Franc, dijaka Sašo in Anja, koordinatorica ga. Simona, dijaka Žan in Lea

 

12-dnevno izmenjavo v sosednji Avstriji sem preživel na živinorejski kmetiji Franca Krušiča, po domače pri Rupijevih, ki se nahaja v vasi Wellersdorf oziroma Franca po slovensko Velenja vas. Tukaj živijo "avstrijski Slovenci" ki so nekoč živeli v Sloveniji ampak se je zaradi vojne spremenila meja, ti ljudje govorijo slovensko, saj je to njihov materni jezik, ga  vzdržujejo in prenašajo na mlajše generacije. Kmetija se ukvarja s pridelavo mleka, predelavo mesa in peko domačega rženega kruha. Dan na kmetiji se začne ob peti uri zjutraj, ko sva šla z gospodarjem v hlev k živini; ob sredah in sobotah pa gospodar začne dan pred peto  uro, saj mora speči kruh. Kmetija obsega 30 hektarjev obdelovalne zemlje in 10 hektarjev gozda. Na izmenjavi sem veliko časa preživel na traktorju, s katerim sem obračal in  spravljal seno, ki smo ga  z nakladalno prikolico pripeljali na senik, ampak ne čisto suho, saj imajo na kmetiji napravo za dosuševanje sena, ki smo ga s  posebnimi kleščami prenesli na sušilno napravo.

To je bila čudovita izkušnja v mojem  življenju, da spoznam druge ljudi, da vidim kako živijo na kmetijah drugje po svetu. Vsakemu toplo priporočam, da če ima možnost, naj gre na izmenjavo, ker žal ne bo  nobenemu. 

Sašo Potrč, 3. aK

 

 

IZMENJAVA  V  AVSTRIJI, 2015

V ponedeljek,  20. 4. 2015,  smo se dijaki drugega letnika Janez, Klavdija, Sara in Vito odpravili na enotedensko izmenjavo v kmetijsko šolo Buchhof na avstrijsko Koroško.

Šola leži v dolini Lavanttal v bližini mesta Wolfsberg in se razlikuje od naše že po tem, da jo obiskujejo sama dekleta. V 65 letih obstoja šole so imeli samo štiri dijake. Dijakinje imajo pouk do 15.30 ali pa celo do 16.30. Vsaka dijakinja ima šolski računalnik, učilnice pa so popleskane po njihovih željah. Dekleta lahko v času šolanja bivajo v internatu, ki je v zgornjem nadstropju šole, pri pripravi kosila pa morajo vsak dan aktivno pomagati.

Ko smo prispeli na šolo, nas je sprejela naša mentorica Frieda Mollhofer. Pogostili so nas z malico in nam predstavili ter razkazali šolo. Po kosilu smo se nastanili v sobah. Naslednji dan smo se po zajtrku, ki je bil že ob 6.45, odpravili v kuhinjo, kjer smo pomagali pri pripravi kosila. Pripravili smo šest vrst solat, pečeno mleto meso, krompir in čokoladno sladico. Presenetila so nas pravila v jedilnici, saj smo morali najprej počakati, da smo se vsi zbrali, nato pa je sledila kratka molitev, šele nato so dežurne dijakinje postregle kosilo.

V sredo in četrtek smo se dijakinjam pridružili pri pouku nemščine in angleščine, kjer smo predstavili našo šolo in Slovenijo, dijakinje pa naučili tudi nekaj slovenskih besed, ob čemer smo se zelo zabavali.

 

Tudi pri praktičnem pouku je bilo zelo zanimivo, saj smo lahko opazovali vlaganje oliv, ocenjevali jogurte, sire ter pri vinarstvu prepoznavali alkoholne pijače po letnicah in kakovosti. Sodelovali smo tudi pri delu na vrtu, kjer smo presajali rastline in urejali vrt. Sara in Vito sta skupaj z ostalimi dijakinjami posadila oljko v spomin na naš obisk pri njih.

Po pouku smo imeli čas, da si ogledamo mesto Wolfsberg z okolico, družili pa smo se tudi z dijakinjami, ki bivajo v šolskem internatu. Teden v Avstriji je hitro minil in v petek po kosilu smo se že peljali proti domu polni novih vtisov in prijetnih občutkov. Vsi smo se strinjali, da je to bila zanimiva življenjska izkušnja, ki nam bo ostala v lepem spominu


 

Janez, Klavdija, Sara, Vito,  2. A/OVT

 


avstrija1



Izmenjava dijakinj iz LFS Buchhofa v Avstriji, april 2015

Obiskale so nas Elisabeth, Viktoria, Yvonne, Julia




avstrihja2




avstrija3


 

 

 


 

Izmenjava dijakinj iz LFS Buchhofa v Avstriji, april 2013


PUD V TUJINI – AVSTRIJA - MAREC 2012

Na praktično usposabljanje v tujino sva se letos odpravila tudi dva dijaka 3. letnika programa kmetijski tehnik, Maja Juteršek in Zvonko Habjanič . Delo sva opravljala vsak na eni kmetiji, kjer sva za tri tedne postala njihova nova družinska člana. Prakso na kmetiji nam je prijazno pomagala urediti ga. Olga Voglauer iz Kmečke izobraževalne skupnosti, ki pri takih projektih že sodeluje tudi z drugimi šolami v Sloveniji. Zvonko je prakso opravljal na živinorejski kmetiji pri družini Ladinig iz Kršne vasi/Kristendorf, Maja pa na gorski ekološki kmetiji pri družini Mader-Tschertou v vasi Slovenji Plajberk/WindischBleiberg.


2_sprejem_na_kmeki_izobraevalni_skupnosti

Maja: »Vsak, ki se odpravlja na dolgo odsotnost od doma in družine ter svojih bližnjih, je pred odhodom malce nervozen in tako je bilo tudi pri meni. Na dan odhoda na kmetijo, kjer sem opravljala prakso, smo si dopoldne še ogledali Kmečko izobraževalno skupnost v Tinjah, kjer se lahko kmetje in kmetice dodatno izobražujejo za delo, ki ga opravljajo. Popoldne smo prispeli na kmetijo v Slovenjem Plajberku. Spoznala sem družino in se že tisti dan vključila v delo in sicer z varstvom štirih otrok, dveh šoloobveznih in dveh, ki še dneve preživljata doma. Družina obdeluje 15 ha travnikov (9 ha v najem) in 22 ha gozda vendar ga je 1/3 nedostopnega. Kmetija je visokogorska in na zelo strmem hribu, zato je potrebno veliko dela opraviti ročno. Tako je potekala tudi moja prakso, saj smo vso kmetijo, ki obsega 6 ha očistili ob meji, kjer raste grmovje in listavci, ki so odvrgli listje. Listje je potrebno očistiti, da je delo poleti lažje in tudi da se opravi bolj kvalitetno. Trije tedni na kmetiji so minili zelo hitro, saj se je vsak dan zgodilo nekaj novega.

Praksa je minila zelo hitro in mogoče se poleti vrnem, da poskrbim za kmetijo, da si bodo oni lahko privoščili poletni oddih.«


 

1_odhodZvonko: »V mesecu marcu sem se v šoli odločil, da grem v Avstrijo na praktično usposabljanje. Moji vtisi so odlični, zato podpiram takšne projekte.

V ponedeljek, ko smo se odpravili v Avstrijo, sem bil malce nervozen, saj nisem vedel kaj me čaka, sicer pa sem bil pripravljen na vse. Potem sem spoznal svojega gospodarja Karla Ladinig, ter gospodarico Moniko. Oba sta bila zelo prijazna. Na kmetiji se ukvarjajo z živinorejo, poljedelstvom in gozdarstvom. Obsega 30 ha obdelovalnih površin, 10 ha travnika in 30 ha gozda. V času prakse sem prvi teden čistil okrog kmetije, naslednja dva tedna pa sem večinoma delal s traktorjem, razen zadnjega dne, ko sva z gospodarjem v gozdu žagala drevesa.

Ob večerjah smo se pogovarjali v slovenščini, saj smo se tako najbolj razumeli. Včasih sva obiskala njegove prijateljem, s katerimi se je pogovarjal malo v dialektu in v nemščini. To in še mnogo več se je dogajalo na izmenjavi, bilo mi je zelo prijetno in že vnaprej sva se z gospodarjem zmenila, da pridem med poletnimi počitnicami delat  na njihovo kmetijo za en teden, da bo družina lahko šla na poletni dopust.«