Skip to content
Nahajaš se: Naslovna stran arrow Promocija arrow Zeleni poklici
Zeleni poklici Natisni E-pošta

»Onesnaženost in poplavnost rek v Sloveniji – preventiva in sanacija«


strokovno srečanje in okrogla miza,

Skupnost okoljevarstvenih šol Slovenije, januar 2018


udeleenci_okrogle_mize_onesnaenost_in_popl._rek_januar_2018-1V začetku leta smo se dijaki Biotehniške šole Šolskega centra Ptuj Kaja Grofelnik, Monika Fuks, Nik Štebih, Lorena Rugani in Špela Perko iz programa okoljevarstveni tehnik v spremstvu g. ravnatelja Marjana Horvata in učiteljic strokovno teoretičnih predmetov s področja okoljevarstva udeležili strokovnega srečanja in okrogle mize na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor.

Tema letošnjega srečanja je bila »Onesnaženost in poplavnost rek v Sloveniji«. Organizatorica strokovnega srečanja je bila Skupnost okoljevarstvenih šol Slovenije.

Na okrogli mizi so sodelovali znani predavatelji iz različnih ustanov: moderator Jože Volfand, glavni urednik Zelene Slovenije; Tomaž Prohinar, direktor Direkcije RS za vode; dr. Tajan Trobec, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; Stojan Habjanič, podjetje Biogradnja in Roman Kramer, VO-KA Celje.

Uvodoma je dr. Tajan Trobec iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo, predstavil zelo zanimivo predavanje o onesnaženosti in poplavnosti rek v Sloveniji.


Predstavljamo nekaj zanimivejših povzetkov s tega predavanja:

  • Izvedeli smo, da kar 1/5 prebivalcev Slovenije živi na poplavnih območjih, kar predstavlja 15 % slovenskega ozemlja. Strokovnjaki delijo poplave na nižinske, kraške, hudourniške in mestne. Najnevarnejše so hudourniške poplave, ki so v Sloveniji tudi najpogostejše. Poplave zasedajo tretje mesto med naravnimi nesrečami v Sloveniji (na prvem mestu je suša, na drugem pa toča).

  • Od leta 1980 naprej se število hudourniških poplav v Sloveniji povečuje, najverjetneje zaradi podnebnih sprememb.

  • Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2017 izdelalo Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki na prva tri mesta preventivnih ukrepov pred poplavami postavlja gradbene ukrepe in njihovo financiranje.

  • Po vstopu v EU smo se v Sloveniji zavezali, da bodo do leta 2015 naši vodotoki v dobrem kemijskem stanju. Danes imamo po evropski zakonodaji le še dva razreda: slabo kemijsko stanje in dobro kemijsko stanje.

  • V 90 letih je bilo v Sloveniji 40 % vodotokov v razredu s slabim kemijskim stanjem, danes je v slabem kemijskem stanju še okrog 20 %.

  • Kemijsko stanje predstavlja obremenjenost površinskih voda glede na vsebnost prednostnih in prednostno nevarnih snovi. Med te snovi spadajo npr. atrazin, benzen, kadmij, živo srebro, ogljikov tetraklorid, itd. Skupno šteje seznam 33 snovi, za katere so določeni okoljski standardi kakovosti (http://kazalci.arso.gov.si/).

  • Ekološko stanje je izraz kakovosti strukture in delovanja vodnih ekosistemov, povezanih s površinskimi vodami. Ocenjevanje poteka na osnovi bioloških elementov kakovosti, splošnih fizikalno-kemijskih elementov in hidromorfoloških elementov, ki podpirajo biološke elemente kakovosti ter posebnih onesnaževal, ki se odvajajo v vodno okolje (http://kazalci.arso.gov.si/).

  • Ekološko stanje naših voda je nekoliko slabše, le še 10 % vodotokov je v zelo dobrem ekološkem stanju.

Rdeča nit pogovora sodelujočih je bilo vprašanje »Ali se določeni sektorji v Sloveniji med seboj dovolj pogovarjajo o ohranitvi vodnih virov?«

Dr. Tajan Trobec je izpostavil tudi problematiko bolj onesnaženih območij oz. rek v Sloveniji; te reke oz. območja so: Kamniška Bistrica, Savinja v Celju (industrija), Dravsko polje (kmetijstvo) in reka Ljubljanica v spodnjem toku.

Predvsem bi nas moralo zanimati, kaj je v naših vodotokih v sušnih obdobjih takrat, ko je v rekah malo vode. V slovenskih podzemnih vodah je prisotnih še vedno tudi veliko nitratov.

Zanimive so bile predstavitve ponovne uporabe mokrišč, s pomočjo katerih bi lahko hudourniško vodo zadržali v Sloveniji. Mokrišča smo v 70 letih ravno nasprotno izsuševali.

Ob zaključku razprave je bilo poudarjeno, da bi na vseh nivojih bilo potrebno uvesti tako imenovano sonaravno ravnanje z vodo oz. celovito ravnanje z vodami.

K temu lahko prispeva tudi vsak posameznik z vsakodnevno zmanjšano porabo pitne vode.


Kaja Grofelnik, Monika Fuks, Nik Štebih, dijaki 3. letnika programa okoljevarstveni tehnik


 

predavatelji_na_okrogli_mizi-_onesnaenost_in_poplavnost_rek._januar_2018
  udelezenciokroglamiza
Predavatelji na strokovnem srečanju z naslovom
»Onesnaženost in poplavnost rek v Sloveniji«
  Dijaki, profesorici in ravnatelj Biotehniške šole Ptuj smo se udeležili strokovnega srečanja
 


udeleenci_bt_ptuj_na_okrogli_mizi_onesnaenost_in_popl._rek_januar_2018
   
 Udeleženci Biotehniške šole Ptuj na strokovnem srečanju in okrogli mizi